﻿Job.
33.
„Avke akana, Job, šun avri miro vakeriben a prithov tire kana ke savore mire lava. 
Dikh, phundraďom o muj a miri čhib chudňa te vakerel. 
Mire lava hine andral o žužo jilo, mire vušta vakeren oda, so džanav. 
O Duchos le Devleskro man stvorinďa, o dichos le Nekzoraledereskro man del o dživipen. 
Te šaj mange odphenes, odphen; pripravin tut a ačhav tut mange! 
Dikh, the me som ajso sar tu anglo Del; the me som kerdo la čikatar. 
Na mušines mandar te daral; me tut na kamav te trapinel. 
Me šunďom, so phenďal; o hangos tire lavengro avľa ke ma: 
‚Som žužo a bi o binos; som ňevinno, na kerďom ňič nalačho. 
Ale o Del furt pre ma vareso arakhel, lel man sar peskre ňeprijaťeľis. 
O pindre mange zaphandľa andro kľigina; pozorinel savore mire droma.‘ 
Ale me tuke phenav, hoj andre kada tut nane čačipen, bo o Del hino bareder sar o manuš. 
Soske pre leste phenes, hoj na odphenel pre ňisave lava le manušeskre? 
Se o Del vakerel pale a pale, ale ňiko peske oda na všimňinel. 
Andro sune, andro viďeňja prekal e rat, sar pro manuša avel o zoralo soviben, sar soven pre peskre hadži, 
akor phundravel o kana le manušenge a daravel len avri ole vecenca, pal save lenge del te džanel. 
O Del oda phenel, hoj te visarel le manušes le binostar, hoj les te chraňinel le baripnastar, 
hoj les te zachraňinel le hrobostar a leskro dživipen la šabľatar. 
Abo varekana o Del karhinel le manušes la dukhaha andro hadžos; e dukh andre leskre kokala na preačhel, 
a vašoda leske džungľol o maro a leskri duša na kamel aňi o nekfeder chabena. 
O ťelos leske šučol avri a dičhol leske savore kokala. 
Leskri duša džal paš o hrobos a leskro dživipen paš ola, ko anen o meriben. 
Te hin paš leste o aňjelos, jekh le ezerendar, o poslos le Devlestar, hoj te del le manušeske te džanel, so hin mištes te kerel, 
a hino ke leste jileskro a phenel le Devleske: ‚Zachraňin les, hoj te na džal tele andro hrobos; arakhľom oda, soha les šaj te cinel avri.‘ 
Akor ela leskro ťelos švižeder sar andro terňipen; ela pale terno the zoralo. 
Paľis pes modľinela ko Del a ela le Devleske pre dzeka, dikhela le Devleskro muj a viskinela radišagostar; o Del dela pale le manušeske leskro spravodľišagos. 
Oda dženo giľavela anglo manuša a phenela: ‚Kerďom binos a previsarďom oda, so hin čačo, ale ov man na marďa avke, sar mange zaslužinďom. 
Cinďa miri duša avri, hoj te na džal tele andro hrobos, a miro dživipen dikhela o švetlos!‘ 
Dikh, o Del kerel le manušeske savore kala veci, duvar, the trival; 
hoj te zachraňinel leskri duša le hrobostar a te švicinel pre leste o švetlos le dživipnaskro. 
De pozoris, Job, šun man avri! Av čhit a me vakerava! 
Te tut hin so te phenel, odphen mange! Vaker, bo me uľomas rado, te tut uľahas čačipen! 
Ale te tut nane so te phenel, akor šun man! Av čhit a dava tut goďi!“ 
